Sezona klopov se je zaradi milejših zim v zadnjem času zelo podaljšala. Letos so nekateri prve klop eopazili že januarja. In kadar pogovor steče o zaščiti pred klopi ali boleznimi, ki jih le te prinašajo me spreleti čuden občutek.
Klopov se namreč res bojim. Imam občutek, da kar vsi prenašajo bolezen, in da bodo iz psa skočili tudi name . No, na srečo ni tako hudo. In kljub temu, da je v Sloveniji je stopnja okuženosti klopov z boreliozo največja v Evropi, še ne pomeni, da bo naš kuža zaradi klopa zbolel.
Nekaj pogostih vprašanj in odgovorov sem zato v pomoč vsem "paničarjem" moje vrste, zbrala spodaj. Vesele bomo tudi vaših izkušenj in mnenj, ki nam jih lahko posredujete po emailu [email protected] ali pa nam pišete na družbenih omrežjih.
Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5–7 ºC, klopi mirujejo. V našem okolju so klopi tako aktivni od pomladi do pozne jeseni. Poleti v zelo visoki vroči mirujejo.
Klopi niso problem samo kadar se odpravimo na izlet v gozd ali bližnji travnik, temveč čakajo na svoje gostitelje tudi v urbanem okolju. V parku, na vrtu, na sprehajalnih poteh...
Ne pomeni, da dobi klopa samo tisti pes, ki je na prostem in tisti, ki je v stanovanju ne. Tudi na travnikih med bloki je veliko klopov. Če se redno sprehajamo v naravi s psom moramo biti posebej pozorni in preventivni.
Klopi se običajno najraje pritrdijo na mesta na telesu, kjer je koža tanka, na primer okrog ušes, na obrazu in na trebuhu, kjer je toplo. Pod prvimi tacami, okolici srca, pri glavi za ušesi, po trebuhu in med stegni.
Klopa ne smemo nikoli odstranit na silo, ker lahko v koži ostanejo deli glave in ustnega aparata klopa, ki lahko povzročajo gnojenje. To opazimo, ko po odstranitvi na mestu ostane rečica ali se naredila bulica.
Pomembno je, da klopa v 24h odstanimo. Saj v tem času od prisesanja začne spuščat strup. To pomeni, da je zelo pomembno, da po vrnitvi iz sprehoda kužka dobro pregledamo in odstranimo vse klope.
Borelija recimo potrebuje okoli 24 ur, da preide iz klopovega črevesja v njegove slinske žleze. Tako je pri klopu, ki ga odstranimo v prvem dnevu, verjetnost za okužbo znatno manjša.
Klopi se radi zajedajo na mehkih delih, kjer je manj dlak. Če na svojemu štirinožcu kljub vsemu opaziš prisesanega klopa, ga nikakor ne maži z alkoholom ali oljem, ki lahko povzročita, da klop spusti določene snovi in okuži kosmatinca s prenosljivimi bolezni, ampak ga odstrani s posebno pinceto tako, da klopa z njo primeš čim bolj ob koži in ga z vrtenjem odstraniš. Vedno se prepričaj, da si odstranili glavico klopa, mesto pa opazujte še nekaj dni po tem.
Mesto ugriza je priporočljivo razkužiti. Če glava klopa ostane v koži, se običajno predel zagnoji in telo samo izloči glavo. Če te skrbi, pa se za pomoč oglasite pri svojem veterinarju.
V Sloveniji je stopnja okuženosti klopov z boreliozo največja v Evropi.
Poleg borelioze, klopi prenašajo tudi anaplazmo in babeziozo.
Klinični znaki so pri vseh treh boleznih običajno nespecifični. Če v sezoni klopov opaziš pri psu apatičnost, brezvoljnost, povišano telesno temperaturo z bruhanjem in drisko ali šepanje ne odlašaj z obiskom pri veterinarju! Ob pravočasni laboratorijski diagnostiki klopno prenosljive bolezni pri psih uspešno zdravimo.
Klopne bolezni so včasih ozdravljive, včasih obvladljive, v nekaterih primerih imajo obolele živali posledice bolezni velo življenje.
Pozno diagnosticirane in hujše oblike bolezni se lahko končajo s smrtjo, zato je izjemno pomembno, da bolezni preprečimo z zaščito živali pred klopi.
V Sloveniji živi 16 vrst klopov od katerih so v veterinarski medicini psov najpomembnejše tri vrste:
BORELIOZA ali LYMSKA BOLEZEN PRI PSIH
Glavni prenašalec bolezni so klopi iz rodu Ixodes (predvsem I.ricinus). Pri psih se razvijejo klinični znaki bolezni pri le 5-10% psov, pri vseh ostalih je bolezen samoomejujoča ali pa poteka asimptomatsko (brez kliničnih znakov). Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba ni znana, predvideva se, da izbruhne bolezen med 2 in 6 mesecev po okužbi.
Pri živalih se okrog mesta, kjer se hrani okužen klop, ne pojavi kolobar, ki je tako značilen za okužbo pri ljudeh. Ko je borelija enkrat v telesu, se pogosto ”potuhne” in se obnaša kot perzistentni patogen – z zdravili je ne moremo odstraniti, lahko le blažimo znake bolezni, ki se pogosto ponavljajo.
ANAPLAZMOZA
Anaplazmoza je klopno prenosljiva bolezen, ki jo povzročata gramsko negativni bakteriji, ki se nahajata obvezno v gostiteljevih celicah.
A.phagocytophilum primarno okužuje granulocite in povzroča tako imenovano granulocitno anaplazmozo. A.platys pa okužuje trombocite in povzroča ciklično trombocitopenijo psov.
Glavni prenašalec za A.phagocytophilum je klop Ixodes ricinus, za A.platys pa Rhipicephalus sanguineus. Bolezen je pogosto samoomejujoča in asimptomatska (poteka brez kliničnih znakov).
Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba je 8 do 14 dni.
BABEZIOZA
Gre za bolezen, ki jo povzročajo praživali iz rodu Babesia. To so krvni paraziti, ki napadajo rdeče krvne celice (eritrocite) in povzročajo njihov razpad.
Bolezen se prenese s prisesanega klopa na psa v 2-3 dneh.
Najboljša zaščita pred klopi in klopno prenosljivimi boleznimi je redna uporaba preventivnih zaščitnih sredstev.
Večina preparatov ima akaricidni učinek (klopa zastrupi, ko ta ugrizne gostitelja), nekatera pa imajo tudi repelentni učinek in klope odganjajo.
Ker so preparati z akaricidnim učinkom pravzparav zdravila, jih je mogoče dobiti le pri veterinarjih. V gajbici pa imamo v ponudbi naravno zaščito pred klopi, z repelentim učinkom, torej take, ki klope odganjajo.
Izdelki za naravno zaščito pred klopi:
Ampule in ovratnice: https://www.pasjagajba.com/sl/nega?field_nega_tid_selective%5B%5D=640
Meglice: https://www.pasjagajba.com/sl/nega?field_nega_tid_selective%5B%5D=325
Odstranjevanje klopov: https://www.pasjagajba.com/sl/izdelek/otom-tick-twister-clipbox-klesce-z...
Uporabljeni viri:
Prva-K klinika (Klopne bolezni)
Arava (FTL linija)
Bodi eko (Klopi in psi. Kako poskrbeti za preventivo na naraven način?)